ne maram grozljivk. to sem enkrat ze pravla, in vedno znova, ko ima moja kak zelo fantasticen predlog za film v soboto ob polnoci, ji povem isto. ne mislim gledat grozljivk. pika. konec debate. to pac ni zame. kar nama drasticno zmanjsa opcije filmov, ker se je holivud v zadnjih letih izgleda spravil delat samo trilerje, grozljivke in filme, kjer je popolnoma normalno, da med pitjem jutranje kave nekomu prerezes ahilovo tetivo. ker, d0h!, all the cool kids are doing it!
poleg tega, da se ZELO hitro ustrasim (cvikam tudi med gledanjem oddaje o duhovih), pa imam pri grozljivkah (ko le prevlada radovednost) vedno ena in ista vprasanja:
1) v vseh filmih je nekje na podstresju kak pokvarjen gramofon, ki vsakega 13ga oktobra ob 22:13 zaigra eno totalno creepy pesmico na nevidni plosci.
ZAKAJ TOCNO SE IMAS TA GRAMOFON DOMA?! VRZI STRAN!!
2) al pa recimo, da slisis nek totalno nenavaden zvok ob 3h ponoci in je najbolj pametna ideja ta, da gres pogledat, kaj se dogaja.
ZAKAJ?! vcasih je fajn ne vedet.
3) ajde, gres res preverit stanje in to se najboljs nardi ob ugasnjenih luceh.
PO KTERI LOGIKI?!? se v hladilniku se ti luc prizge! prizgi popolnoma vse luci, katere imas na razpolago, daj na glavo tisto rudarsko lucko, v roko se eno baterijo IN POTEM pejt pogledat.
4) ta nenavadni zvok naenkrat izgine in kot vedno, ko hoces nekaj slisat, uho prislonis na zid.
ker smo se v soli naucil, da so zidovi najboljsi prevodniki nenavadnih sumov? v bistvu pa kr prosis, da te bo nekdo pribil na zid z 20cm nozem. idiot.
5) ko bezis pred nekom, probaj se spomnit kako se dela ta rec, ki ji recemo “laufanje”.
resno? SPET si se spotaknala? kako je lahko tvoja hisa naenkrat polna nekih nevidnih preprek? a si slucajno zavandrala na olimpijsko stezo duhecov za tek cez ovire?
6) okej, mogoce se skrivas pred nekom. in imas zraven neko tecno sosolko, ki ne more utihnat in se joce in na glas recitira hamleta.
kljucna beseda: TECNA sosolka. zrtve morajo bit. mogoce tako pridobis par minut in lahko zbezis skozi zadnja vrata.
7) recimo, da ti le uspe prezivet, sovraznika imas pohabljenega nekje v kotu, v roki imas bazuko, vse, kar moras nardit je pritisnat na gumb in PUF!, ne bo ga vec. tebi pa se zdi, da bi tole bil fenomenalni trenutek, da mu poves SVOJO ZIVLJENSKO ZGODBO.
ja, daj mu sanso, da pride k seb, iz zepa potegne motorko in te razreze na miljon kosckov.
TIHO BODI in pritisni na gumb. veckrat.
8) mogoce nimas bazuke, mogoce hoces, da gre ta posast od cloveka v zapor, kjer bo lahko do konca svojega zivljenja planirana mascevanje, ampak ti globoko v sebi ves, da je on v bistvu cudovita oseba in da si zasluzi se eno sanso.
NE! UBIJ GA! TAKOJ ZDAJLE! VSEEN KAKO! na planetu nas je ze itak prevec, ena oseba manj se ne bo poznala in ziher sem, da se lahko sklicujes na samoobrambo.
aja, in se nasvet:
ubij ga se enkrat. za ziher. enkrat za sestro, enkrat za babico, enkrat za atija, enkrat za sosedovo teto. kot so nam rekli, ko smo bli mali in nismo hotel pojest spinace. ker kljub temu, da si mu dal bombo okol pasu, podgane v hlace in privezal na giljotino, verjami, da je tip se vedno ziv. obljubim.